Anita si ni mislila, da bo letošnji rojstni dan tako poseben. Ko je med prazničnim vrvežem odprla darilno škatlo, se ji je za hip ustavilo srce. Pred njo se je razgrnil čudovit spomin — njuna skupna fotografija iz Pariza, natančneje izpred veličastnega Eifflovega stolpa, natisnjena na platno.

Fotografija je bila posneta lani, med tistim nepozabnim potovanjem, ko sta z najboljšo prijateljico Alenko prvič obiskali francosko prestolnico. V ozadju sončni zahod nad Seno, v ospredju pa njuna iskriva nasmeha — brez filtrov, brez poziranja, samo sreča, prijateljstvo in svoboda.

Alenka je ob fotografiji pripisala kratko posvetilo:

"Za vse nepozabne trenutke, ki jih še bova ujeli. Hvala, ker si."

Anita je bila ganjena. To ni bilo samo darilo. To je bil trenutek, ujet v času. Nekaj, kar bo krasilo njen dom in ji vsak dan znova priklicalo tisti občutek povezanosti, veselja in pustolovščine.

Darila ni kupila v prvi trgovini. Alenka je želela nekaj posebnega — nekaj, kar ni le lepo, ampak tudi osebno. In prav tisk na platno je bil popolna izbira. En sam pogled na sliko je povedal več kot tisoč besed.

Tistega večera se nista pogovarjali le o darilu, temveč o vseh trenutkih, ki so jih preživeli skupaj — in o tistih, ki še prihajajo. Včasih res niso potrebne velike geste. Dovolj je pristno prijateljstvo in spomin, ki živi na platnu.